Januar - Februar 2019
Stres ima več obrazov
Nepredvidene življenjske spremembe ali ovire nas vsake toliko prisilijo v korenite spremembe vsakdana. Nekateri se s tem spopadejo brez težav, za druge pa so kakršnekoli novosti neprijetne. S stresom se vsak spopada po svoje.
Stres je moderna beseda, ki je vsekakor dala pečat našemu času: zaznamuje napetost, neprijetnost, ukorenini miselnost, da nimamo časa za globok vdih, da nam življenje polzi skozi prste ... In prav zato je stres eden od najpogostejših opisov našega počutja.
Medicina v zvezi s tem govori o »sindromu prilagajanja na stres«. Je namreč psihofizičen odgovor na vse novosti, ki se pojavijo v našem vsakdanjiku in nam spremenijo rutino. Stres torej ne bi smel biti nekaj negativnega, temveč le dražljaj, ki nam pomaga kaj spremeniti , premagati statičnost in poiskati odgovore, rasti, dozorevati. V teh primerih je pozitiven. Kako mi nekaj doživimo oziroma v kakšen stres, negativen ali pozitiven, nas to spravi, pa je odvisno od:
• trajanja oziroma neustreznega odziva na dlje prisoten stresni dejavnik;
• intenzivnosti dražljaja, zaradi katere se pozitivni občutek spremeni v negativnega;
• individualnih značilnosti tistega, ki stres doživlja.
Prav zadnji vidik najbolje opisuje stres oziroma njegovo nepogrešljivo subjektivnost.
Carl Gustav Jung je zapisal, da je lahko »čevelj, ki se nekomu prilagaja, nekomu drugemu pretesen oziroma da recept življenja, ki je primeren za vse, ne obstaja«. S tem je mislil, da so vse stari nekoliko osebne, iluzorno pa bi bilo, če bi želeli dogodke poenotiti in tako določiti, kaj je stresno in kaj ne. Nekdo se neprijetno počuti v družbi in je v redu takrat, ko je sam, nekdo pa se kot kralj počuti takrat, ko je obdan z neznanci. Nekdo, se počuti poln življenja, kadar je obdan z otroki, drug jih ne prenaša . Nekateri ljubijo mirno življenje na podeželju, slabo pa se odzovejo na gnečo in kaos v mestu; drugi potrebujejo za to, da se počutijo živi, utripajočo energijo velemest in umirajo v neznosni tišini podeželja. V tej številki Zakladnice zdravja bomo razpravljali o praktičnih, fizičnih in čustvenih vplivih stresa na naše telo (predvsem pa na možgane).
Za nakup preteklih številk pišite na: narocnine@zakladnicazdravja.si, pokličite 01 230 65 30.
Stres ima več obrazov
Nepredvidene življenjske spremembe ali ovire nas vsake toliko prisilijo v korenite spremembe vsakdana. Nekateri se s tem spopadejo brez težav, za druge pa so kakršnekoli novosti neprijetne. S stresom se vsak spopada po svoje.
Stres je moderna beseda, ki je vsekakor dala pečat našemu času: zaznamuje napetost, neprijetnost, ukorenini miselnost, da nimamo časa za globok vdih, da nam življenje polzi skozi prste ... In prav zato je stres eden od najpogostejših opisov našega počutja.
Medicina v zvezi s tem govori o »sindromu prilagajanja na stres«. Je namreč psihofizičen odgovor na vse novosti, ki se pojavijo v našem vsakdanjiku in nam spremenijo rutino. Stres torej ne bi smel biti nekaj negativnega, temveč le dražljaj, ki nam pomaga kaj spremeniti , premagati statičnost in poiskati odgovore, rasti, dozorevati. V teh primerih je pozitiven. Kako mi nekaj doživimo oziroma v kakšen stres, negativen ali pozitiven, nas to spravi, pa je odvisno od:
• trajanja oziroma neustreznega odziva na dlje prisoten stresni dejavnik;
• intenzivnosti dražljaja, zaradi katere se pozitivni občutek spremeni v negativnega;
• individualnih značilnosti tistega, ki stres doživlja.
Prav zadnji vidik najbolje opisuje stres oziroma njegovo nepogrešljivo subjektivnost.
Carl Gustav Jung je zapisal, da je lahko »čevelj, ki se nekomu prilagaja, nekomu drugemu pretesen oziroma da recept življenja, ki je primeren za vse, ne obstaja«. S tem je mislil, da so vse stari nekoliko osebne, iluzorno pa bi bilo, če bi želeli dogodke poenotiti in tako določiti, kaj je stresno in kaj ne. Nekdo se neprijetno počuti v družbi in je v redu takrat, ko je sam, nekdo pa se kot kralj počuti takrat, ko je obdan z neznanci. Nekdo, se počuti poln življenja, kadar je obdan z otroki, drug jih ne prenaša . Nekateri ljubijo mirno življenje na podeželju, slabo pa se odzovejo na gnečo in kaos v mestu; drugi potrebujejo za to, da se počutijo živi, utripajočo energijo velemest in umirajo v neznosni tišini podeželja. V tej številki Zakladnice zdravja bomo razpravljali o praktičnih, fizičnih in čustvenih vplivih stresa na naše telo (predvsem pa na možgane).
Za nakup preteklih številk pišite na: narocnine@zakladnicazdravja.si, pokličite 01 230 65 30.